Vprašanje:

Za časa življenja bi želeli urediti dednopravne zadeve v družini in razdeliti premoženje med otroke. Zanima me, kakšna je razlika med darilno in izročilno pogodbo.

 

Odgovor:

Temeljne razlike med darilno in izročilno pogodbo lahko razdelimo v sledeče kategorije:

Namen pogodbe
Temeljna razlika med darilno in izročilno pogodbo je že v samem namenu, zaradi katerega sploh sklepamo katero izmed teh dveh pogodb. Značilnost obeh pogodb je sicer ta, da preide premoženje iz darovalca/izročitelja na obdarjenca/prevzemnika že v času sklenitve pogodbe, vendar obstaja kljub temu med obema pogodbama glede samega namena temeljna razlika. Medtem, ko je namen darilne pogodbe, da darovalec z njo neodplačno prenese lastninsko ali drugo pravico na obdarjenca in za to ne pridobi nobene proti-koristi, si pri izročilni pogodbi izročevalec navadno v zameno za izročeno premoženje izgovori določene pravice do svoje smrti, kot je npr. pravica preživljanja, renta v naravi ali denarju, pravica do dosmrtnega brezplačnega bivanja v dosedanjih prostorih in podobno, kar podrobneje pojasnjujemo v nadaljevanju.

Oblika pogodbe
Razlika med obema pogodbama ja tudi v sami obliki, ki se zahteva za veljavno sklenitev pogodbe. Darilna pogodba ne rabi biti nujno sklenjena v pisni obliki, v kolikor darovalec podarjeno stvar ali pravico prenese na obdarjenca takoj. V nasprotnem primeru, kara torej darovalec podarjene stvari ali pravice ne prenese na obdarjenca takoj, je potrebno skleniti darilno obliko v pisni obliki. Po drugi strani pa se za izročilno pogodbo zahteva strožja obličnost, in sicer sklenitev pogodbe v obliki notarskega sporazuma. Razlog je v tem, da ima izročilna pogodba širši vpliv tudi na ostale družinske člane, ki morajo dati privolitev k sklenitvi takšne pogodbe, od tod tudi strožja oblika.

Kdo mora sodelovati pri sklenitvi pogodbe?
Ena izmed razlik med obema pogodbama je tudi v osebah, ki morajo sodelovati pri sklenitvi pogodbe. Pri sklenitvi darilne pogodbe zadostuje, da sodelujeta darovalec, ki prenaša lastninsko ali drugo pravico, ter obdarjenec, v korist katerega se ta pravica prenaša. Po drugi strani pa morajo pri sklepanju izročilne pogodbe sodelovati vsi družinski člani, saj je smisel in namen izročilne pogodbe ta, da izročitelj še pred smrtjo razdeli svoje premoženje (praviloma) v celoti, zato navadno po njegovi smrti tudi ni zapuščinskega postopka. Izročilna pogodba je veljavna zgolj v primeru, če z njo soglašajo vsi izročiteljevi potomci, ki bi sicer po njegovi smrti dedovali po njem.

Pravice darovalca/izročevalca
Razlike se pojavljajo tudi v pravicah darovalca na eni in izročevalca na drugi strani. Medtem ko darovalec pri sklenitvi darilne pogodbe ne pridobi posebnih pravic, s to izjemo, da lahko prekliče darilno pogodbo bodisi če pride po sklenitvi pogodbe v položaj, da je ogroženo njegovo preživljanje, bodisi zaradi hude nehvaležnosti obdarjenca, ima na drugi strani izročitelj pri sklenitvi izročilne pogodbe (praviloma) več pravic, saj si ob izročitvi in razdelitvi lahko pridrži zase ali svojega zakonca pravico užitka vsega izročenega premoženja ali dela premoženja, ali si izgovori dosmrtno rento v naravi ali v denarju, dosmrtno preživljanje ali kakšno drugo nadomestilo.

Obveznosti obdarjenca/prevzemnika
Razlike se med drugim pojavljajo tudi v obveznostih obdarjenca v primerjavi z obveznostmi prevzemnika. Obdarjenec po sklenitvi darilne pogodbe praviloma nima posebnih obveznosti, s to izjemo, da se po sklenitvi darilne pogodbe proti darovalcu ali njegovemu bližnjemu ne sme obnašati tako, da bi bilo po temeljnih moralnih načelih nepravično, da bi obdržal prejeto darilo. V tem primeru lahko namreč darovalec ali darovalčev dedič prekliče darilno pogodbo, na podlagi česar mora obdarjenec vrniti darovano stvar oziroma plačati vrednost, za katero je bil na podlagi darilne pogodbe obogaten. Prevzemnik na drugi strani ima navadno po sklenitvi izročilne pogodbe več obveznosti, saj je dolžan izročevalcu zagotoviti ustrezno nego in pomoč ob morebitni bolezni in starostni onemoglosti, peljati izročevalca k zdravniku ter poskrbeti za oskrbo v domu za ostarele, če domača nega ne bi bila mogoča, doplačevati za stroške doma upokojencev, v kolikor osebni prejemki izročevalca ne bi zadoščali za plačilo ter po smrti izročevalca poskrbeti za pogreb, ki je primeren krajevnim običajem ter morebitnim željam pokojnega.